Napovedujemo
Cristina Granero in Gemma Corrales, flavti
GEORG PHILIP TELEMANN
Sonata št. 1 za dve flavti, op. 2, TWV40:101 (1727)
Soave
Allegro
Andante
Allegro
FRIEDRICH KUHLAU
Introduktion und Rondo, op. 98, za dve flavti
EUGÈNE BOZZA
Trois evocations, za dve flavti (1985)
FRANÇOIS COUPERIN
Le tic-toc-choc ou Les maillotins, iz Pièces de clavecin, knjiga 3: niz (Ordre) 18 (1722)
Le Rossignol en Amour, iz Pièces de clavecin, knjiga 3: niz 14 (1722)
Menuets croisés, iz Pièces de clavecin, knjiga 4: niz 22 (1730)
Les Bagatelles, iz Pièces de clavecin, knjiga 2: niz 10 (1717)
MARIO CASTELNUOVO-TEDESCO
Divertimento za dve flavti, op. 119 (1943)
GIOACCHINO ROSSINI
Il barbiere di Siviglia (1816)
O programu
Program sestavljajo dela od baroka do 20. stoletja. Koncert se začenja s Sonato št. 1 v G duru op. 2 Georga Philipa Telemanna (1681-1767). Nemški skladatelj, glasbeni samouk, je študiral pravo na univerzi v Leipzigu. Bil je tako plodovit, da mu ni nikoli uspelo prešteti vseh del, ki jih je napisal. Svojo prvo skladbo je zložil pri dvanajstih, sam pa se je naučil tudi igrati na številne instrumente. Za časa življenja je bil veliko bolj slaven in priljubljen kot Johann Sebastian Bach. Za flavto je napisal številne sonate, fantazije, koncerte…
S skladbo Introduktion und Rondo op. 98 Friedricha Kuhlaua (1786-1832) bomo iz baroka prešli v pozni klasicizem in na začetek romanticizma. Kuhlau je bil dansko - nemškega rodu; deloval je kot koncertni pianist in skladatelj v danski operi. Bil je tudi zelo plodovit, o čemer priča tudi 200 (izdanih) del različnih oblik, številni rokopisi pa so, žal, zgoreli v požaru v domači hiši. Med največkrat izvajana in posneta dela sodijo sonatine za klavir in številne skladbe za flavto.
Iz romanticizma pa skok v 20.stoletje s »Trois Evocations«. Skladbo je napisal Eugène Bozza (1905-1991). Bozza je bil predvsem znan po komorni glasbi, še posebej po skladbah za pihala. V teh delih se odraža njegovo poznavanje vsakega izmed instrumentov, kar zahteva tudi veliko tehnične spretnosti izvajalca, vendar pri tem ne izgubi značilnega ekspresivnega sloga in melodičnosti, značilne za francosko komorno glasbo 20. stoletja.
Po 20. stoletju ponovno obrat k baroku. Francoski skladatelj, organist in čembalist François Couperin (1668-1773) je bil eden izmed najpomembnejših skladateljev francoskega baroka. Imel je zelo osebni slog, zasnovan na zelo diskretni (duhoviti) poeziji, elegičnem vzdušju in tehniki, ki ne podlega virtuoznim efektom.
Od francoskega baroka v Italijo 20. stoletja. Judovsko – italijanski skladatelj in pianist Mario Castelnuovo Tedesco (1895-1968) se je rodil v Firenzah, prevzel pa je ameriško državljanstvo. Tudi Castelnuovo Tedesco je bil zelo ustvarjalen in je gojil skoraj vse oblike. Pisal je tudi filmsko glasbo ter scensko glasbo za dela Shakespeara in Oscarja Wilde-a. Komponiral je balete, razpoloženjsko glasbo, koncerte za instrumentalne soliste in veliko komorne glasbe.
V Italiji se je stoletje pred Castelnuovom Tedescom rodil Gioacchino Rossini (1792-1868), skladatelj Seviljskega brivca. Franz Doppler (1821 - 1883) , ukrajinski virtuoz na flavti, je uporabil temo iz Rossinijeve opere buffe, v kateri flavti včasih prevzameta tudi vlogo pevcev. /Cristina&Gemma
O izvajalkah
Cristina Granero (Jódar, Jaén, 1981) se je začela učiti flavto pri osmih letih; študirala in študij dokončala s častmi je na High School of Music of Granada, diplomirala pa je tudi iz angleške filologije.
Po študiju v Granadi (Juan Carlos Chornet) se je izobraževala v Barceloni pri Magdaleni Martínez. Leta 2003 je s štipendijo vlade Andaluzije odšla na podiplomski študij na Trinity College of Music v London (Linda Coffin in Wissam Boustany), leto kasneje pa je z novo štipendijo študirala še na Royal College of Music (Paul Edmund-Davies). Druge štipendije španskega Ministrstva za kulturo so ji omogočile tudi študij na Hochschule für Musik v Kölnu (Robert Winn).
Bila je članica Mladinskega orkestra Andaluzije, sodelovala pa je med drugim tudi v Orquesta Ciudad de Granada, Orquestra Simfònica Barcelona i Nacional de Catalunya, Chamber Orchestra of Minorca in s številnimi dirigenti (Bernard Haitink, Sir Roger Norrington, Andrew Litton, Neil Thompson, Jean-Jacques Kantorov, Vladimir Fedoseyev, Edmond Colomer, Salvador Mas, Vasco Vassilev, Ernest Martínez-Izquierdo).
Leta 2005 je osvojila prvo nagrado Nacionalnega tekmovanja za mlade glasbenike, ki ga pripravlja Glasbena mladina Španije.
Kot solistka je nastopala v Španiji, Angliji, Nemčiji, na Japonskem in v nekaj afriških deželah. Bila je na turneji po Južni Ameriki s Qvixote Quartetom in koncertirala tudi na več festivalih (Festival Internacional de Música y Danza de Úbeda, Festival Internacional de Música y Danza de Granada in Festival Castell de Peralada).
Gemma Corrales (Alicante, 1984) se je začela ukvarjati z glasbo s sedmimi leti na Sociedad Musical “La Esperanza” v San Vicente del Raspeig (Alicante). Diplomirala je iz flavte na Visoki šoli za glasbo in ples “Oscar Esplá” v Alicanteju (Carolina Lluch). Udeležila se je številnih mojstrskih tečajev (Raymond Guiot, Magdalena Martínez, Benoît Fromanger, Jaime Martín, Sophie Cherrier, Robert Winn, Vincens Prats, Julia Gállego in José Vicente Cervera). Od leta 2005 se izpopolnjuje na Musikhochschule v Kölnu (Robert Winn).
Je prejemnica številnih nagrad in priznanj (prva nagrada na XIII. Tekmovanju mladih glasbenikov “Ruperto Chapí” v Villena (Alicante) – 2001; prva nagrada na nacionalnem tekmovanju “Dolores Sendra” v Pego (Alicante) – 2002; več nagrad na V. in VI. nacionalnem tekmovanju “Ciudad de Xátiva” (Valencia) - 2002 in 2003; prva nagrada na VII. nacionalnem tekmovanju “Ciudad de Xátiva -2004; finalistka II. “Concurso Nacional Intercentros” v Madridu). Leta 2007 je osvojila prvo nagrado na Nacionalnem tekmovanju mladih glasbenikov Glasbene mladine Španije, ki je bilo v Segorbe (Castellón).
Gemma je igrala v več pomembnih koncertnih dvoranah v Španiji, sodelovala je tudi v komornem orkestru Minorca. Leta 2007 je bila na turneji v Veliki Britaniji kot solistka z nemškim “Cologne New Philharmonic Chamber Orchestra”, septembra 2007 pa je kot finalistka tekmovanja “El Primer Palau” v Barceloni debitirala v Palau de la Música Catalana kot solistka s komornim orkestrom Andorra.
Na sporedu:
- 13. 07. 2010 ob 20:00, Baročna dvorana radovljiške graščine, Radovljica
- 14. 07. 2010 ob 20:00, Atrij Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU/ Ljubljana
- 15. 07. 2010 ob 20:00, Prizorišče pri Vodnem stolpu/ Celje