Mladi ustvarjalci onkraj Mure
21. poletni glasbeni tabor Glasbene mladine Slovenije
/Prispevek o poletnem glasbenem taboru sta pripravili Tamara Koren in Larisa Marjanović. Članek je v celoti objavljen v reviji Glasna (avgust-september 2014, izid: 29. avgusta 2014)/
Med 20. in 27. julijem je v Murski Soboti potekal že 21. poletni glasbeni tabor, ki ga organizira Glasbena Mladina Slovenije. Izvajali so se mojstrski tečaji in delavnice, namenjene mladim akordeonistom, skladateljem, komornim skupinam z godali ter vsem, ki jih zanima glasbena publicistika. Tabora se je udeležilo kar 33 glasbenikov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske.
GLASBENA PUBLICISTIKA
Učilnica v murskosoboškem gradu je bila pripravljena na mlade publiciste – verjetno bolj, kot smo bili mladi publicisti pripravljeni na hlad, ki je v ne tako toplem poletju zahteval kakšno oblačilo več. Tudi letos sta delavnico vodili muzikologinji Veronika Brvar in dr. Katarina Bogunović Hočevar. Zanimivo je, da smo tokrat udeleženci prihajali z dveh fakultet, Akademije za glasbo in Filozofske fakultete.
V nedeljo, 20. julija, je bil prvi del dneva namenjen udeleženkam začetnega tečaja – tako je, bila smo štiri dekleta. Najprej smo prejele začetne informacije o pisanju in se seznanile z osnovami pisanja novice in reportaže. V popoldanskih urah je sledil prihod udeležencev nadaljevalnega tečaja. Najprej je kazalo, da bo delavnica zgolj žensko obarvana, a so z majhno zamudo v prekmursko prestolnico prišli še trije: dve dekleti in fant. Posvetili smo se pisanju programskega lista in se seznanili s (predvsem slabimi) komentarji o glasbi iz prakse.
KOMORNA IGRA
Devet mladih glasbenikov (Trio Libertas, violinski duo Viher in štirje godalci iz Hrvaške) se je udejstvovalo pod mentorstvom Tomaža Lorenza, rednega profesorja za komorno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Pokramljali sva s profesorjem Lorenzom …
Na letošnjem glasbenem taboru ste imeli dva že oblikovana sestava, nekaj pa je bilo takih, ki niso še nikoli muzicirali skupaj. Je bilo težje delati z novonastalimi zasedbami?
Seveda mi je ljubše delati z že oblikovanimi skupinami, saj imajo svoj repertoar in načrte za prihodnost (koncerti, tekmovanja …). Za preostale pa je bila to pač nova, zahtevna izkušnja, saj je bil zaključni koncert tečaja komorne igre na vrsti prvi, po vsega štirih dneh dela. Ker pa je šlo za izjemno sposobne in zagnane mlade glasbenike, se to niti ni preveč poznalo.
KOMPOZICIJA
»Še pred enim tednom bi se mi zdelo nemogoče napisati novo skladbo v le nekaj dnevih, a na taboru mi je to uspelo, saj so bili okoli mene pravo delovno vzdušje, odlična družba in odlična mentorja, ki sta nam bila na voljo tako rekoč 24 ur na dan. Od vsega si bom najbolj zapomnila vse neprespane noči, ki smo jih preživeli vsak za svojim računalnikom ob komponiranju novih skladb.«
Ana Petrovič, udeleženka tabora
Dušan Bavdek: »Udeleženci skladateljske delavnice so trdo delali vseh osem dni, delo pa se je navadno zavleklo tudi (dolgo) v noč. Dober teden ustvarjalnega dela je ‘kronal’ koncert skladb udeležencev, kar ni bil majhen organizacijski zalogaj, saj so morali izvajalci skladbe naštudirati v izjemno kratkem času, kar nekaj udeležencev je pa bilo tudi izvajalcev lastnih del. Vendar pa smo ob obrokih in zvečer našli tudi nekaj časa za prijetna druženja in klepete, iskrivi mladi duhovi pa so se tako lahko razživeli tudi v šalah in duhovitosti. Mislim, da je treba organizatorjem izreči pohvalo za njihovo vrhunsko opravljeno delo.«
AKORDEON
Pet dijakov in en študent Akademije za glasbo Ljubljana so pod budnim očesom prof. Luke Juharta, sicer docenta za akordeon na ljubljanski Akademiji za glasbo, trdo garali sedem dni. V soboto so sadove svojega dela predstavili na koncertu v koncertni dvorani murskosoboškega gradu.
Izvajali so zelo raznolik program – na sporedu so bila dela znanih in manj znanih predstavnikov starejših glasbenih obdobij (Johanna Sebastiana Bacha, Luis-Clauda Daquina, Narcisa Casanovasa, Leona Böllmana) pa tudi skladateljev 20. in 21. stoletja (Jacquesa Iberta, Sofije Gubajduline, Janusza Wojtarowicza). Koncert je bil še posebej zanimiv zaradi scenske postavitve – da programa ne bi po nepotrebnem prekinjali predolgi premori ploskanja, so pri določenih točkah programa izvajalci sedeli vsak v svojem kotu odra, in ko je eden zaključil, je drugi po manjšem premoru (brez ploskanja) začel igrati svojo skladbo. Izkazalo se je, da je to zelo učinkovito – bodisi povsem scensko bodisi akustično.
O dogajanju na glasbenem taboru sva se pogovarjali tudi s prof. Juhartom …
Kaj ste vsi skupaj naredili v tednu intenzivnega dela? So bili udeleženci dovolj delavni, da so uresničili vaša pričakovanja?
»Ja, veliko so delali. A kljub intenzivnemu delu je bilo vseeno premalo časa, da bi se nove skladbe tako usvojile, da bi jih lahko suvereno igrali. Vadili smo tudi stare skladbe in se veliko ukvarjali s tehniko, načini vaje itd.«
