GLASBENA REVIJA GLASNA
GMS » GLASBENA REVIJA GLASNA
IZ ŠTEVILKE
NOVEMBER-DECEMBER 2018-JANUAR2019
Uvodnik
Iz vsebine
AVGUST-SEPTEMBER-OKTOBER 2018
Uvodnik
Iz vsebine
MAJ-JUNIJ-JULIJ 2018
Uvodnik
Iz vsebine
FEBRUAR – MAREC – APRIL 2018
Uvodnik
Iz vsebine
Lovorka Nemeš Dular – Marina Horak
Nauči se leteti – Pauline Oliveros, skladateljica
.
DECEMBER 2017 – JANUAR 2018
Uvodnik
Iz vsebine
.
.
.
..
.
.
.
OKTOBER – NOVEMBER 2017
Uvodnik
Iz vsebine
.
.
.
....
.
..
AVGUST – SEPTEMBER 2017
Iz vsebine
Uvodnik
“Glas je dar, ki se mu ne moreš izogniti” (avtorica: Ina Puntar)
Pedagogika montessori in nauk o glasbi v glasbeni šoli (avtorici: Sara Smrekar in Manca Podgornik)
...
..
IZ ŠTEVILKE
JUNIJ – JULIJ 2017
Iz vsebine
Uvodnik
.
.
..
IZ ŠTEVILKE
APRIL – MAJ 2017
IZ VSEBINE (kazalo)
Uvodnik
Sredica: Orkester
Akustični izzivi:
najbolj opevane koncertne dvorane sveta
Revijo Glasna najdete na prodajnih mestih po Sloveniji ali jo naročite na naslovu glasna@glasbenamladina.si.
.
.
.
IZ ŠTEVILKE
FEBRUAR – MAREC 2017
IZ VSEBINE (kazalo)
Uvodnik
S pesmijo za ljubljeni narod
spomin na Mateja Hubada ob 150-letnici rojstva in 80-letnici
Skladateljica Nina Šenk
nagrajenka Prešernovega sklada 2017
Mitja Vrhovnik Smrekar
nagrajenec Prešernovega sklada 2017
Boštjan Gombač
nagrajenec Prešernovega sklada 2017
50 let oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Pogovor z urednico Simono Moličnik
Glasbenonarodopisni inštitut,
ustanova, ki skrbi za ohranjanje slovenske ljudske glasbene dediščine
Slovenska ljudska glasba
Od godcev do ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe
Revijo Glasna najdete na prodajnih mestih po Sloveniji ali jo naročite na naslovu glasna@glasbenamladina.si.
TEMATSKA PRILOGA:
Zgodovina slovenske zabavne glasbe
Tematsko številko lahko naročite v uredništvu revije Glasna, na naslovu glasna@glasbenamladina.si ali na telefonu (01) 43 17 039.
V letu Stravinskega in dobro leto dni pred obletnico premiere Pomladnega obredja v pariškem gledališču na Elizejskih poljanah se z nostalgijo spominjamo tudi enega zadnjih velikih škandalov, ki ga je izzvala predvsem glasba. Le kje so taki spontani odzivi danes … Ali nas sploh še kaj gane? Ali nas sploh še kaj preTRESE? Ali nam je prav malo mar, če se v tem trenutku pri nas v glasbenem svetu rojeva nekaj lepega? In na drugi strani, bi bil spontan, odkrit in odločen odziv na odmik od pričakovane ravni, okusa, estetike, bolje rečeno odziv na »grdo«, v prevelikem neskladju z vsesplošnim in »samo vase zagledanim« egom na vse bolj neustavljivem pohodu neiskrenosti? Sicer pa, ali lahko neobčutljivost in odsotnost občutka ter duha, dovzetnega za glasbo zapolnimo z lahkim kopičenjem besed, večanjem moči decibelov, vsiljivim zvočnim ozadjem, z vsem tistim, kar prekriva naše pogovore, misli, razmišljanja in se naseli v nas, da bi izkoreninilo še tisti primarni čut, zaradi katerega lahko poslušamo tudi TIŠINO?
V pomladni reviji z izvirnimi besedili in prevedenim esejem nadaljujemo ekološko ozaveščanje tudi na našem glasbenem področju, ozaveščanje in poslušanje naših želja pa sta tokrat postavljeni v naše žarišče. Glasba je lahko spremljevalka v boljši jutri, glasba je lahko zdravilna, glasba je lahko tudi naša velika neuresničena želja zgodnje mladosti. V naših prispevkih boste tako lahko odkrili, da do glasbe ne vodi le pot od otroštva naprej, čeprav je glasbena vzgoja izjemno pomembna za celovito in zdravo rast osebnosti. Do glasbe in celo do zahtevnejšega »vstopa« v glasbo s pomočjo učenja glasbila se lahko odpravimo v različnih obdobjih našega življenja. Močna želja in prebuditev notranjega občutka za glasbo sta najboljši popotnici za šolanje t. i. »poznih začetnikov«. Ozaveščanje na tem področju se počasi, prav pomladno prebuja tudi pri nas. Vsem »pomladnikom« v jeseni zato želimo veliko vztrajnosti in odprtega duha. Še posebej pa naj ohranijo iskreni odziv na glasbo, ki jim je ljuba, in tudi na tisto, ki je ne morejo ali nočejo sprejeti.
V tej številki namenjamo več pozornosti t. i. zabavni in popularni glasbi. Osnovni vzgib je bila obletnica skladatelja Bojana Adamiča. S pravo mero časovne distance lahko premerimo skladateljev opus in odkrijemo dediščino, ki je obogatila, hkrati pa tudi tlakovala našo sedanjost. Sadovi naše preteklosti se zrcalijo v virtuoznih glasbenikih enega najstarejših delujočih big bandov v Evropi, odsotnost nekdanjega žlahtnega zanosa pa v »vsiljivem« evrovizijskem modelu iskanja poslušljivih melodij, tako značilnega zvočnega ozadja, ki gre tako hitro v pozabo. Kje na svoji petdesetletni poti se je izgubila iskrivost slovenske popevke, ki se je lahko razbohotila ob živem revijskem orkestru s profesionalnimi glasbeniki, z besedili priznanih pesnikov, ki so znali iskreno nagovoriti širok avditorij? Odgovora verjetno ni mogoče iskati le v nostalgični zagledanosti v preteklost. Poiskati ga moramo tukaj, med nami in okoli nas. In prav zato še vedno tudi obstajamo, pišemo, komentiramo, se čudimo, razmišljamo in vas nagovarjamo.
Poslušajte in odzivajte se z nami.
urednica