Mitja Vrhovnik Smrekar
nagrajenec Prešernovega sklada 2017
Mitja Vrhovnik Smrekar je bil rojen leta 1966 v Ljubljani. Od leta 1989 je skladatelj predvsem gledališke in filmske glasbe (skupaj je napisal glasbo za več kot 70 predstav in več kot 10 filmov). Je tudi avtor resne glasbe (dva godalna kvarteta, dvojni violinski koncert Volver, oratorij Meduse, komorna opera Ime na koncu jezika). Redno sodeluje s SNG Drama Ljubljana, Slovenskim mladinskim gledališčem Ljubljana, Mini teatrom Ljubljana, Gledališčem ITD Zagreb. Za kompozicije je prejel nagrade Metoda Badjure, zlata ptica in nagrado Borštnikovega srečanja. Je član glasbene skupine Bossa de Novo, v kateri igra tolkala. Med njegovim ustvarjanjem na področju filmske glasbe pa je treba omeniti filma Ekspres, Ekspres (1996) in Gremo mi po svoje (2010).
Čestitke za Prešernovo nagrado. Kaj vam ta pomeni?
Hvala. Vesel sem je, ker mi pomeni priznanje okolja, v katerem delam.
Glede na to, da je bila nagrada utemeljena tudi z vašo raznovrstnostjo pri ustvarjanju glasbe, kaj iz te raznovrstnosti izstopa?
Srečo imam, da delam z režiserji, ki vsakemu besedilu iščejo novo izraznost. Tako po vseh teh skupnih letih še vedno vsakič znova delamo nekaj novega in od tod tudi raznovrstnost. Pa tudi sicer imam zelo nesnobovski odnos ali pa široko ljubezen do glasbe. V zadnjem času izstopa ljubezen do palete, ki jo ponuja električna kitara, ki se jo sproti učim,
in zelo se razveselim, ko jo lahko uporabim.
Kaj nagrada v slovenskem glasbenem svetu sicer pomeni?
Njena značilnost je, da jo prejmejo glasbeniki t. i. resne glasbe. V slovenskem glasbenem svetu je to posebna celina. Drugi se je niti ne nadejamo. Meni jo je podelila komisija za scensko umetnost.
Zdaj pa h gledališču. Kako vašo ustvarjalno izraznost določi zvrst besedila za igro?
Zvrst besedila mogoče manj kot njegova vsebina, predvsem pa zvrst odrske postavitve. Ob začetku študija predstave lahko na podlagi besedila samo ugibam, kam bomo na koncu pripeljali. Včasih se zgodi, da v dveh mesecih in pol naredim tri ali štiri skoraj kompletne glasbe za predstavo, ki pa so si po izraznosti popolnoma različne. Najbrž zato, ker ima lahko glasba v predstavi različne vloge in funkcije, in ko ji z režiserjem najdeva pravo mesto in pravi kot, izraz pride sam.
Avtor: Andrej Lutman