Close

Not a member yet? Register now and get started.

lock and key

Sign in to your account.

Account Login

Forgot your password?

GLASBENA REVIJA GLASNA

IZ ŠTEVILKE
APRIL – MAJ 2017

IZ VSEBINE (kazalo)naslovnica

Uvodnik

Sredica: Orkester

Akustični izzivi:
najbolj opevane koncertne dvorane sveta

 

Revijo Glasna najdete na prodajnih mestih po Sloveniji ali jo naročite na naslovu glasna@glasbenamladina.si.

Prodajna mesta  /  Postani naročnik

 

IZ ŠTEVILKE
FEBRUAR – MAREC 2017

Naslovnica original

IZ VSEBINE (kazalo)

Uvodnik

S pesmijo za ljubljeni narod
spomin na Mateja Hubada ob 150-letnici rojstva in 80-letnici

Skladateljica Nina Šenk
nagrajenka Prešernovega sklada 2017

Mitja Vrhovnik Smrekar
nagrajenec Prešernovega sklada 2017

Boštjan Gombač
nagrajenec Prešernovega sklada 2017

50 let oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Pogovor z urednico Simono Moličnik

Glasbenonarodopisni inštitut,
ustanova, ki skrbi za ohranjanje slovenske ljudske glasbene dediščine

Slovenska ljudska glasba
Od godcev do ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe

 

Revijo Glasna najdete na prodajnih mestih po Sloveniji ali jo naročite na naslovu glasna@glasbenamladina.si.

Prodajna mesta  /  Postani naročnik

 

TEMATSKA PRILOGA:Naslovnica POP

Zgodovina slovenske zabavne glasbe

Tematsko številko lahko naročite v uredništvu revije Glasna, na naslovu glasna@glasbenamladina.si ali na telefonu (01) 43 17 039.

V letu Stravinskega in dobro leto dni pred obletnico premiere Pomladnega obredja v pariškem gledališču na Elizejskih poljanah se z nostalgijo spominjamo tudi  enega zadnjih velikih škandalov, ki ga je izzvala predvsem glasba. Le kje so taki spontani odzivi danes … Ali nas sploh še kaj gane? Ali nas sploh še kaj preTRESE? Ali nam je prav malo mar, če se v tem trenutku pri nas v glasbenem svetu rojeva nekaj lepega? In na drugi strani, bi bil spontan, odkrit in odločen odziv na odmik od pričakovane ravni, okusa, estetike, bolje rečeno odziv na »grdo«, v prevelikem neskladju z vsesplošnim in »samo vase zagledanim« egom na vse bolj neustavljivem  pohodu neiskrenosti? Sicer pa, ali lahko neobčutljivost in odsotnost občutka ter duha, dovzetnega za glasbo zapolnimo z lahkim kopičenjem besed, večanjem moči decibelov, vsiljivim zvočnim ozadjem, z vsem tistim, kar prekriva naše pogovore, misli, razmišljanja in se naseli v nas, da bi izkoreninilo še tisti primarni čut, zaradi katerega lahko poslušamo tudi TIŠINO?
V pomladni reviji z izvirnimi besedili in prevedenim esejem nadaljujemo  ekološko ozaveščanje tudi na našem glasbenem področju, ozaveščanje in poslušanje naših želja pa sta tokrat postavljeni v naše žarišče. Glasba je lahko spremljevalka v boljši jutri, glasba je lahko zdravilna, glasba je lahko tudi naša velika neuresničena želja zgodnje mladosti. V naših prispevkih boste tako lahko odkrili, da do glasbe ne vodi le pot od otroštva naprej, čeprav je glasbena vzgoja izjemno pomembna za celovito in zdravo rast osebnosti. Do glasbe in celo do zahtevnejšega »vstopa« v glasbo s pomočjo učenja glasbila se lahko odpravimo v različnih obdobjih našega življenja. Močna želja in prebuditev notranjega občutka za glasbo sta najboljši popotnici za šolanje t. i. »poznih začetnikov«. Ozaveščanje na tem področju se počasi, prav pomladno prebuja tudi pri nas. Vsem »pomladnikom« v jeseni zato želimo veliko vztrajnosti in odprtega duha. Še posebej pa naj ohranijo iskreni odziv na glasbo, ki jim je ljuba, in tudi na tisto, ki je ne morejo ali nočejo sprejeti.
V tej številki namenjamo več pozornosti t. i. zabavni in popularni glasbi. Osnovni vzgib je bila obletnica skladatelja Bojana Adamiča. S pravo mero časovne distance lahko premerimo skladateljev opus in odkrijemo dediščino, ki je obogatila, hkrati pa tudi tlakovala našo sedanjost. Sadovi naše preteklosti se zrcalijo v virtuoznih glasbenikih enega najstarejših delujočih big bandov v Evropi, odsotnost nekdanjega žlahtnega zanosa pa v »vsiljivem« evrovizijskem modelu iskanja poslušljivih melodij, tako značilnega zvočnega ozadja, ki gre tako hitro v pozabo. Kje na svoji petdesetletni poti se je izgubila iskrivost slovenske popevke, ki se je lahko razbohotila ob živem revijskem orkestru s profesionalnimi glasbeniki, z besedili priznanih pesnikov, ki so znali iskreno nagovoriti širok avditorij? Odgovora verjetno ni mogoče iskati le v nostalgični zagledanosti v preteklost. Poiskati ga moramo tukaj, med nami in okoli nas. In prav zato še vedno tudi obstajamo, pišemo, komentiramo, se čudimo, razmišljamo in vas nagovarjamo.
Poslušajte in odzivajte se z nami.
urednica